Ohranjanje Plečnikovega dela

V okviru projekta BŠP se že od vsega začetka s posebno previdnostjo lotevamo ohranjanja in varovanja dela arhitekta Jožeta Plečnika. Trenutno stanje samega stadiona je zelo slabo. Zato bo po navodilu ZVKDS v fazi izdelave Projekta za izvedbo dopolnjen tudi konservatorski načrt, ki bo natančno opredelil materialno stanje spomenika in njegovih delov ter opredelil konservatorsko restavratorska dela in rekonstrukcijo spomenika. Zamenjani bodo zgolj tisti deli, ki so v tako slabem stanju, da jih ni možno obnoviti. Vsi ti deli bodo rekonstruirani in nadomeščeni z novim, v izvirni podobi in obliki. Navedba, ki se v zadnjem času pojavlja v medijih in trdi, da bo ohranjenih zgolj 5 % obstoječega stadiona, tako seveda ne drži.

Projekt BŠP je bil izbran na mednarodnem natečaju, na katerega so bili povabljeni sledeči arhitekturni biroji: Eduardo Souto de Moura, Portugalska (naknadno odpovedal sodelovanje), Dale Jones-Evans, Avstralija, GMP Architekten von Gerkan, Marg und Partner, Nemčija, Ruben Reddy Architects, Južna Afrika, Jurij Kobe, Atelier arhitekti, Bevk Perović arhitekti, Biro Ravnikar Potokar in prof. dr. Boris Leskovec, vsi s Slovenije. Aprila leta 2009 se je arhitekturno – urbanistični natečaj zaključil in mednarodna žirija je soglasno izbrala rešitev nemške projektantske skupine GMP, z odličnimi izkušnjami pri novogradnji in prenovi spomeniško zaščitenih športnih stadionov.

Mednarodno ocenjevalno žirijo so sestavljali predstavniki MOL, arhitekturne zbornice, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in investitorja:

  • Janez Koželj, podžupan in mestni arhitekt MOL, predsednik žirije,
  • Maja Ivanič, arhitektka, predstavnica Društva arhitektov Ljubljane (DAL),
  • Janko J. Zadravec, arhitekt,
  • Saša Randić, arhitekt, Hrvaška
  • Jože Pečečnik, lastnik in investitor,
  • Bojan Strajnar, arhitekt, predstavnik investitorja
  • Charles Botta, Botta Management Group AG, predstavnik FIFA, Švica.

Da načrtovani projekt nikakor ne bo uničil Plečnikovega stadiona, dokazujejo tudi dosedanja soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenija (ZVKDS). ZVKDS je 4.3.2011 izdal kulturno varstveno soglasje št. 74/2003-BV za poseg v spomenik Plečnikov stadion. Zaradi številnih pritiskov na ZVKDS in Ministrstvo za kulturo je slednje leta 2012 izvedlo tudi revizijo kulturno varstvenega soglasja za projekt BŠP. Ministrstvo za kulturo je v svojem sklepu št. 3510-56/2008/27 z dne 26.3.2012, ugotovilo, da je kulturno varstveno soglasje izdano skladno s kulturno varstvenim režimom, določenim v Odloku o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena.

ZVKDS je zaradi nove gradbene zakonodaje, ki zahteva ponovitev celotnega postopka za pridobitev gradbene dokumentacije in dovoljenja za projekt BŠP, še enkrat preveril vse veljavne pravne okvire in določila in v ponovljenem postopku za izdajo kulturnovarstvenih pogojev aprila 2019 jasno poudaril vse zahteve, ki jih določa odlok o razglasitvi. »Vsi varovani elementi spomenika, ki so: velika tribuna oziroma glorieta, stopniščni del ob severni in južni strani gloriete, obe mali tribuni oziroma paviljona na severovzhodni in jugovzhodni strani, zidana opečna obodna ograja z originalnimi detajli okoli celotnega stadiona, vhodno prekrito stebrišče na vzhodni strani, v brežine razporejene sedežne tribune, spominski steber z vetrnico, ohranjeni deli stavbne opreme, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik, vrtnoarhitekturna ureditev pred vhodnim stebriščem, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik, ohranjanje vedute stadiona med vhodnim stebriščem in glorieto, zlasti iz smeri Dunajske ceste, vključno s križiščem s Samovo cesto, morajo ostati po obnovi in gradnji v izvirni obliki, ne smejo biti trajno odstranjeni niti kako drugače preoblikovani. Vse morebitne spremembe, ki bodo glede na trenutno stanje posledica konservatorsko-restavratorskih del in rekonstrukcij morajo slediti konservatorskemu načrtu, ki ga je potrebno dopolniti, pred začetkom prenove pa ga potrdi ZVKDS.«

Načrtovani projekt je bil torej izbran na mednarodnem natečaju, pri njegovi izbiri pa so sodelovali številni ugledni slovenski in tuji arhitekti. Poleg tega je ZVKDS nedavno izdal prenovljene smernice, ki jasno določajo, kateri elementi stadiona morajo ostati v izvirni obliki. Tudi zato smo prepričani, da so to dovolj trdna dejstva, na podlagi katerih lahko z gotovostjo trdimo, da projekt BŠP ne bo uničil Plečnikovega stadiona, temveč ga bo nadgradil v moderen športno-pripreditveni objekt.