Zgodovina stadiona

Zgodba Plečnikovega stadiona se začne v letu 1923, takrat je bila določena lokacija za izvedbo katoliškega shoda s telovadnim nastopom društva Orel in sprejeta odločitev za zidavo stadiona. Za izdelavo načrtov je društvo Orel zaprosilo arhitekta Jožeta Plečnika, ki je na stadionu pustil zanj značilno slogovno noto. To je uporaba opeke, umetnega kamna, kamna, cinkove pločevine, lesa, ki jih je uporabil  pri oblikovanju južnega in vzhodnega zidu, stebriščne lope, spominskega stebra. Na antične vzore se je oziral z zamislijo o povezavi atletskega tekmovališča z gledališčem na prostem.

Gradnja stadiona je potekala v dveh fazah, najprej med letoma 1925 in 1926. V tem času so pozidali južni zid, vzhodni zid in stebriščno lopo s tremi vhodi, izdelanih je bilo nekaj stopnic s sedeži na zahodni strani in vhod na jugovzhodnem vogalu, postavljen je bil tudi spominski steber. Leta 1929 so zaradi razpustitve Orlov dela na stadionu obstala, znova so stekla šele leta 1935, ko je v Ljubljani potekal evharistični kongres. Ravno za to priložnost so potrebovali nove tribune, na katere bi postavili oltar. Tako je bila zgrajena glorieta in prav zaradi nje je druga faza gradnje med letoma 1935 in 1940 prelomna. Glorieta namreč celotnemu območju daje višinski in pomenski poudarek in je po mnenju strokovnjakov prelomna Plečnikova arhitektura iz tridesetih let. V obdobju do leta 1940 so bile na stadionu zgrajene še stopničaste tribune in mali tribuni.

Od prve Plečnikove skice, od katere je minilo 97 let pa vse do danes, so na stadionu potekale številne športne dejavnosti, predvsem nogometne tekme. Med njimi so se nekatere zapisale v zgodovino nekdanjega jugoslovanskega in slovenskega športa. Predvsem se spominjamo zlatega obdobja nogometnega kluba Olimpija, ki je na stadionu za Bežigradom spisal zgodovinske dosežke. V sezoni 1964/65 si je pred 15.000 gledalci z zmago nad banjaluškim Borcem priigrala uvrstitev v 1. zvezno jugoslovansko ligo, kjer je ostala 19 let. Poleg ligaških tekem so bili takrat najbolj množično obiskani derbiji proti Mariboru. Aprila 1964 se je tako na stadionu za Bežigradom zbralo kar 19.994 gledalcev, kar še danes velja za rekord obiskanosti katere koli nogometne tekme pri nas.